2. Bralna noč – Walt Disney

6. maja 2022 smo po kar nekaj letih na Osnovni šoli Adama Bohoriča Brestanica ponovno organizirali bralno noč za učence 5. razreda. V šoli je prespalo 12 učencev in dve učiteljici.

Učenci so prišli v šolo ob 17. uri. Začelo se je z veselimi obrazi otrok, ki so s spalnimi vrečami pod pazduhami prihajali v šolo.
V učilnici likovne umetnosti si je vsak poiskal svoj prostor za spanje. Tema bralne noči je bila za učence presenečenje.

Več v prispevku – BRALNA NOČ

Vprašanja in odgovori

Vprašanja in odgovori o sadju in zelenjavi, o mleku in mlečnih izdelkih ter o zdravemu prehranjevanju:

Vprašanja pošljite na sssz.mko@gov.si.

  1. Kaj je zdrava prehrana in kaj to ni? Zakaj je pomembno jesti zdravo?

Zdrava prehrana obsega ustrezno hranljivo in energijsko vrednost zaužite hrane, pestro sestavo živil in ustrezne načine njihove priprave ter pravilen režim uživanja. Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje tekom celega življenja pozitivno vpliva na kakovost bivanja, še posebej na delovno zmožnost v odrasli dobi ter na zdravje in dobro prehranjenost v starosti. Določeni prehranski vzorci spadajo med dejavnike tveganja, ki ogrožajo zdravje ter povzročajo večjo obolevnost in celo prezgodnjo smrt.

  1. Kaj vse potrebuje naše telo, da zadosti vsem potrebam?

– zelenjavo in sadje (sta vir vitaminov in mineralov)
– ogljikove hidrate, predvsem polnovredne (največ jih je v različnih izdelkih iz žit, kot npr.:polnozrnat kruh, testenine, riž, kaše)
– beljakovine (nemastno meso, mleko in mlečni izdelki, jajca, ribe, stročnice)
– maščobe (v zmerni količini predvsem v obliki rastlinskih olj, izogibajmo pa se mastnim živilom)
– tekočino (voda, nesladkan/malo sladkan čaj, naravni sokovi)

  1. Koliko zelenjave in sadja je priporočljivo zaužiti na dan?

Za splošno populacijo se priporoča dnevno uživanje sadja in zelenjave v količini 400 do 650 gramov, odvisno od dnevnih energijskih potreb, kar je treba upoštevati predvsem pri mlajših otrocih. Po priporočilih za splošno populacijo naj bi zaužili  najmanj 250g zelenjave, krompir je pri tem izključen), in 150g sadja – oboje brez odpadkov kot so olupki, peščišča in podobno. Priporočila za zelenjavo so nekoliko višja, ker so opravljene epidemiološke raziskave v primerjavi s sadjem pokazale močnejši zaščitni učinek zelenjave.

  1. Kako in na kakšen način lahko vplivamo na otroke, da bi spodbujali uživanje zelenjave?

Pri oblikovanju otrokovih prehranskih vzorcev učencev so ključni starši in drugi pomembni odrasli ter njihov vzgled, prepričanja,navade glede uživanja, priprave in ponujanja zelenjave. Če zelenjave ni na krožniku doma (oz. je starši ne uživajo in ne pripravljajo), ne moremo pričakovati, da bo zelenjavo z veseljem užival otrok. Zato je potrebno tudi starše ozaveščati o pomenu uživanja zdrave, raznolike, mešane prehrane, ki vključuje tudi veliko zelenjave in sadja. Poleg domačega so pomembna tudi druga okolja, npr. šola. Zagotoviti je potrebno zelenjavo v šoli. Pomembno je postavljanje ciljev za spremembo šolske prehrane, ki vsebuje več zelenjave. Spremembe na področju šolske prehrane naj bodo dolgoročne oz. trajne.  Učenci morajo imeti v šoli možnost preizkušanja novih okusov in spoznavanja zelenjave, hkrati jim je potrebno podajati pozitivna, vendar nevsiljiva sporočila o koristih uživanja zelenjave, ki pa morajo biti starostno prilagojena (predvsem poudarjanje kratkoročnih učinkov, pogosto ponovljena, jasna, preprosta oz. lahko razumljiva, usmerjena v praktične rešitve).
V šolsko delo je potrebno vključiti principe učenja z opazovanjem in aktivnega učenja (praktična opravila, kjer lahko sodelujejo otroci npr. nakupovanje, urejanje šolskega vrta, priprava hrane), pristopi naj bodo kreativni. Tudi delo šole s starši je ključnega pomena, saj se prehranske navade v največji meri oblikujejo znotraj družine. Upoštevati je potrebno tudi razvojne značilnosti otrok in mladostnikov ter posledično prilagoditi cilje: mlajši otroci običajno šele odkrivajo okuse, najstniki običajno pogosteje posegajo  po nezdravi hrani, vendar pa je to obdobje pomembno z vidika oblikovanja posameznikovih lastnih prehranskih navad.

  1. Kaj lahko starši storijo, če otrok odklanja zelenjavo?

Starši se morajo prav tako zavedati, da otrokove želje in zahteve po določeni hrani še ne pomenijo dejanskih otrokovih potreb in da je ena njihovih temeljnih odgovornosti, da otroka zdravo in kakovostno hranijo. Starši skrbijo za otroke, se odločajo kakšno hrano bodo kupili in kako ter na kakšen način bo ta hrana dostopna otrokom, prav tako tudi določajo pravila prehranjevanja in vedenja za mizo (odločajo kakšna hrana se bo znašla na mizi, koliko izbirčnosti še tolerirajo). Predvsem morajo poskrbeti za to, da je na mizi vedno hrana, ki po okusu in hranljivosti ustreza vsem članom družine, tako da omogočajo zdrave izbire.  Staršem je potrebno predstaviti koncept, da se vzgoja za zdravo prehrano prične v domači kuhinji. Spodbujati je potrebno otroke k uživanju zelenjave na nevsiljiv način. Pravica otroka je tudi, da česa ne mara.  Poleg tega je potrebno upoštevati, da se otrokov okus razvija postopoma (večkrat in v enakomernih časovnih razmikih ponuditi določeno jed, četudi jo otrok v začetku zavrača). Otroci naj bodo vključeni v proces priprave hrane (od sajenja/nakupovanja… do priprave mize) in naj s starši skupaj spoznavajo hrano. Vzdušje za mizo naj bo prijetno in sproščujoče. Za mizo se je potrebno izogibati pretiranega opominjanja, saj to vodi še do večjega odpora do jedi. Pri izbirčnih otrocih se je potrebno izogibati vmesnim „nezdravim prigrizkom“ med obroki, saj omenjeni ukrep povečuje verjetnost, da otrok zaužije glavni obrok, četudi ni vedno povsem po njegovih željah. Predvsem pa otrok ne smemo spodbujati ali jih nagrajevati s sladkarijami in drugo nezdravo hrano. Pripravljena zelenjava mora biti otroku privlačna, ne razkuhana, brez oblike in okusa. Otroci naj spoznavajo nove okuse in oblike uživanja zelenjave, ki naj bodo njim privlačne, npr. sadno- zelenjavne sokove, kalčke, privlačno narezano surovo zelenjavo kot vmesni prigrizek, zelenjavo kot dodatek jedem, ki so sicer priljubljene med otroci – npr. zelenjava  v sendviču, zelenjavna nabodala ipd.

  1. Je pomembno jesti sezonsko hrano in zakaj?

Priporoča se uživanje sezonske zelenjave in sadja iz lokalnega okolja, zaradi optimalne dozorelosti in višje biološke vrednosti. Hrana iz lokalnega okolja je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava iz lokalnih virov imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost. Taka živila pa so lahko tudi prepoznavna po bolj bogatem okusu in aromi.

  1. Kako naj bodo obroki sestavljeni?

Pri petih dnevnih obrokih naj bi bila energijska porazdelitev sledeča: 20 do 25 % zajtrk, 10 do 15 % dopoldanska malica, 35 do 40 % kosilo, 5 do 10 % popoldanska malica in 15 do 20 % večerja. Ogljikovi hidrati naj bi pokrili 50 do 75 % dnevnih energijskih potreb, maščobe 15 do 30 % in beljakovine 10 do 15 %.
Glede na vlogo pri varovanju zdravja pa v obroke vključujmo živila, ki s svojimi naravnimi sestavinami ohranjajo in varujejo človekovo zdravje – imenujemo jih varovalna živila. V njihovi sestavi je malo maščob (posebno nasičenih in transmaščobnih kislin), malo enostavnih sladkorjev, veliko prehranske vlaknine in različnih esencialnih snovi (npr. vitaminov, mineralov, esencialnih maščobnih kislin in aminokislin) in sekundarnih zaščitnih rastlinskih snovi.

 

Zmagovalki letošnje akcije S kmetije za vas

Zmagovalki letošnje akcije S kmetije za vas

Ob svetovnem dnevu hrane je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije s partnerjema Kmečki glas in Agrobiznis razglasila letošnja zmagovalca v akciji S kmetije za Vas. V skupini pridelava/predelava je zlato sončnico prejela Kmetija Sinkovič iz Buč, v skupini storitve/turizem pa Ekološka turistična kmetija Gradišnik iz Jamnice nad Prevaljami.

Akcija S kmetije za Vas neprekinjeno poteka že 25 let. Letos je v akciji sodelovalo 18 kmetij, ki jih je obiskala strokovna komisija. Sestavljajo jo predstavniki organizatorjev: Andrejka Krt iz KGZS, Barbara Remec, Kmečki glas in Petra Šubic, Agrobiznis, Finance.

Namen akcije je prikazati zglede ravnanj kmetij kmetom in potrošnikom ter ob tem dati tudi določen pečat v zgodovino slovenskega kmetijstva. Zanimive ideje in izvedene pozitivne prakse so lahko tudi zgled za mnoge.

 

V akciji so sodelovale kmetije:

  • Kmetija Sinkovič, Buče
  • Ekološka turistična kmetija Gradišnik, Jamnica nad Prevaljami
  • Turistična kmetija Šenkova domačija, Jezersko
  • Turistična kmetija s prenočišči Breg, Dobrovo
  • Ekološko turistična kmetija Lešnik, Golavabuka
  • Kmetija Hergan, Šikole pri Ptuju
  • Kmetija Štrucelj, Griblje v Beli krajini
  • Ekološka kmetija in sirarstvo Konca, Stari trg ob Kolpi
  • Kmetija pr’ Leskovc, Stara Oselica nad Sovodnjem
  • Ekološka kmetija pr’ Črnet, Medvode
  • Občutek narave – Kmetija Hudobnik, Breznica nad Prevaljami
  • Ekološka kmetija Črni dragulj, Maribor
  • Predelava sadja Gjergjek, Kovačevci, Grad
  • Kmetija Kralj, Pavlovci pri Ormožu
  • Ekološka kmetija AvarK, Smuka
  • Kmetija Turk, Podbočje
  • Kmetija Lukman, Tabor v Spodnji Savinjski dolini
  • Kmetija Ferlinc Fala, Fala

Andrejka Krt, KGZS:

Akcija S kmetije za Vas, ki se izvaja že 25 let, ima za glavno vodilo izbor in nagrajevanje kmetij, ki izvirno, domiselno in učinkovito pristopajo k promociji in prodaji lastnih pridelkov in izdelkov ali pa se ukvarjajo s turizmom  oziroma storitvami na kmetiji.

Vsak trenutek ima svoj namen. Pred 25. leti so se kmetijski svetovalci in novinarji odločili, da z namenom pospeševanja in prenosa pozitivnih praks nagradijo in promovirajo trženjsko uspešne kmetije. Pristopili so k organiziranemu ocenjevanju kmetij v okviru projekta akcija S kmetije za Vas.  

Hvaležni smo, da s svojim delom gradimo akcijo, gradimo odnos med kmeti in  družbo, gradimo odnos do zavedanja pomena varne, lokalno pridelane hrane in odnos do kakovostnih storitev na podeželju. Pri izvedbi akcije se zahvaljujem kmetijskim svetovalcem, ki v sodelovanju s kmeti skrbno in učinkovito gradijo slovensko podeželje in prenašajo znanja ter pozitivne prakse v prostoru.

Marinka Marinčič Jevnikar, Kmečki glas:

Ponosni smo, da se je akcija S kmetije za Vas začela pri Kmečkem glasu, saj smo z njo orali ledino na takrat povsem novem področju – spodbujanju kmetij k neposredni prodaji njihovih pridelkov in izdelkov. Zamisel o ocenjevanju prodajnih pristopov kmetij, ki so same začele prodajati svoje pridelke in izdelke, se je že prva leta akcije pokazala kot izvrstna, saj sta bili prav promocija in prodaja šibkost naših kmetij. Morda se nam danes obe veščini zdita samoumevni, saj se ju mora priučiti vsak, ki želi uspešno samostojno prodajati, sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je bilo kmetov s tem znanjem razmeroma malo. Prodaje so se lotili predvsem tisti z največ poguma in vztrajnosti. Bili so redki, a uspešni! Takrat so bile kmetije, ki so se predstavljale na spletu, prava redkost, razsežnosti družbenih omrežij, ki so nastala dosti pozneje in so danes pomembno promocijsko in prodajno orodje, pa takrat še niti slutili nismo. Pa vendar so bile kmetije, ki so optimistično zrle v prihodnost in verjele v svoje izdelke, tudi v tistih razmerah dovolj domiselne, da so izstopile iz povprečja. Spremenjenim razmeram pri možnostih za neposredno prodajo so se z leti prilagajala tudi ocenjevalna merila strokovne komisije, ki vse sodelujoče kmetije obišče. V 25 letih je obiskala več kot 250 kmetij po domala vseh slovenskih vaseh, pri vsaki pa iskala domiselne, dovršene in inovativne pristope promocije in prodaje. Velikost kmetije nikoli ni bila merilo, po katerem bi bila izbrana zmagovalna kmetija, in menim, da se prav zaradi tega ocenjevanje kmetij v teh letih ni prekinilo. Kako prav je, da vztrajamo, se je namreč pokazalo v zadnjih letih, ko se tudi slovenski porabniki zavedajo, da je prav lokalno, domače, butično najboljše, kar lahko okusijo. [e na mnoga uspešna leta akcije in kmetij!

Aleksandra Horvat, Agrobiznis – Finance:

Inovativnost, trajnost in učinkovitost pri pridelavi oziroma predelavi hrane in prodaji je tisto, kar pri Agrobiznisu iščemo v slovenskem kmetijstvu in predstavljamo na našem portalu in v časniku Finance. In ker z akcijo S kmetije za vas nagrajujemo kmetije za uspešno trženje in prodajo, jo podpiramo tudi mi. Kmetije, ki jih predstavljamo v okviru akcije S kmetije za vas, uvrstimo tudi na natečaj Najboljši agro podjetnik, kjer ocenjujemo podjetnost kmetij in inovativnost domačih izdelkov.

Februarja smo ekološki bezgov kis kmetije Čarička iz Razkrižja, ki je sodelovala v lanski akciji S kmetije za vas, pri Agrobiznisu razglasili za najinovativnejše živilo leta 2020. Za nagrado je zmagovalni kis prišel na Mercatorjeve police, s tem pa do večjega kroga kupcev.

Z izvirnim trženjem nas je turistična kmetija Grobelnik iz Posavja tako navdušila, da smo jo lani povabili, da na posvetu o gradnji blagovne znamke v kmetijstvu povedo, kako jim uspe grozdni sok prodajati po takšni ceni kot buteljko vina. 

Želimo si še več podobnih uspešnih kmetij in njihovih zgodb, ki bi tudi druge opogumile, da bi popestrili svojo ponudbo in izboljšali trženje. Korona je idealen čas za nove ideje in nove načrte. Po eni strani nam prinaša vedno nove omejitve in od nas terja večjo prilagodljivost, po drugi strani pa nas spomni na to, kar zares šteje. In kaj je pomembnejše od zdravja, dobre hrane, lepe narave in prijetne družbe? Vse to najdemo na podeželju in pri akciji S kmetije za vas, ki traja že 25 let. Naj traja še naslednjih 25 let in prinese še več dobrih in uspešnih zgodb!

Predstavitev nagrajencev

Zlata sončnica – predelava

Kmetija Sinkovič – Katja Sinkovič, Vrenska Gorca 4, Buče

O kmetiji

Pred sedmimi leti ni nihče verjel, da bodo v manjše naselje v osrednjem delu Kozjanskega gričevja prihajali ljudje po domače mlečne izdelke. A mlade prevzemnice Katje Sinkovič oddaljenost od mestnega vrveža ni ovirala, da se ne bi lotila predelave mleka na kmetiji, ki se s prirejo mleka ukvarja že skoraj pol stoletja. S kakovostno in izvirno ponudbo ter pravim pristopom je v Buče privabila številne kupce ob blizu in daleč. Katja se je predelavi mleka posvetila leta 2013, leta 2016 pa postala tudi mlade prevzemnica družinske kmetije. Z njo je na kmetiji zavel svež veter, saj sta se s partnerjem Mitjo in ob podpori domačih pogumno odločila za rekonstrukcijo starega hleva in gradnjo novega, da bi kravam molznicam nudila kar najboljše pogoje za dobro počutje. Z novo pridobitvijo so povečali stalež govedi za 20 glav, trenutno jih imajo 50, od tega 30 molznic lisaste pasme. Krmo zanje pridelujejo na 21 hektarjih.

Kaj ponujajo

Lastne mlečne izdelke so na trgu prvič ponudili avgusta 2013, že prvo leto je prodaja presegla Katjina pričakovanja. To so bili probiotični jogurti, ponudbo pa je pozneje dopolnila še s skuto, mladim sirom, skutnimi namazi, grškim tipom jogurta in smutiji. Odličnost njihovih izdelkov vsako leto potrjujejo priznanja z Dobrot slovenskih kmetij na Ptuju. Vsi izdelki so narejeni iz nehomogeniziranega polnomastnega mleka. Prvo leto so predelali približno 17.000 litrov mleka, zdaj ga predelajo že dobro tretjino, okoli 60.000 litrov. S prodajo izdelkov so začeli v domači Pekarni pod Gradom v Podčetrtku. Od tam se je zelo hitro razširila prodaja v več kot 20 12 I S kmetije za Vas šol in vrtcev, tri velike restavracije, Terme Olimia, trgovino Kašča v [marju pri Jelšah … Povečuje se tudi prodaja izdelkov na domu. Promovirajo se predvsem preko družbenih omrežij, kjer redno objavljajo novosti, aktualno dogajanje na kmetiji, v sirarni … Kmetija ima certifikat brez GSO in sodeluje v nacionalni shemi Izbrana kakovost, kar je prednost pred konkurenco pri prijavljanjih na razpise za javna naročila. Posledica zaprtja javnih zavodov zaradi pandemije je bil velik izpad dohodka, potrebna reorganizacija dela in prodaje. Kljub temu so ta čas povečali prodajo izdelkov na domu. Konec aprila so z malo negotovosti in strahu začeli s prodajo domačega zamrznjenega jogurta – FROZIJA. Že prve dni se je pokazalo, da so bili strah in dvomi odveč. Obiskali so jih ljudje iz vseh koncev Slovenije in potrdili, da gre za resnično edinstven izdelek in dobro, predvsem pa naravno osvežitev iz kakovostnih sestavin.

Načrti

Katja pravi, da je vrhunec njenega uspešnega dela, vztrajnosti in uresničenih sanj domač zamrznjen jogurt FROZI. Glede na trenutne razmere ne razmišlja o nadaljnjih »podvigih« kmetije in dopolnilne dejavnosti. Vsekakor pa si Katja želi imeti turistično kmetijo, morda učno kmetijo za otroke ter naslednje leto ponoviti še eno, uspešno FROZI sezono.

Obrazložitev komisije:

Opravljanje kmetijske in dopolnilne dejavnosti predelava mleka, mlade prevzemnice Katje Sinkovič, je zelo dober zgled in lep primer pozitivne prakse. Na večjo živinorejsko kmetijo je z inovativnimi pristopi pripeljala številne kupce, prepoznavna pa je postala tudi med najmlajšo populacijo. Prijazno in strokovno voden ogled kmetije, ki se zaključi z vrhunsko postrežbo njihovih pridelkov in izdelkov iz lastnega mleka nariše nasmeh na obraz obiskovalca, ob FROZI ponudbi z različnimi dodatki pa se zaiskrijo otroške oči.

Zlata sončnica – turizem/storitve

Ekološka turistična kmetija Gradišnik  – Martina in Danilo Libnik, Jamnica 6, Prevalje

O kmetiji

V majhni vasici Jamnica nad Prevaljami so tri kmetije, ki nudijo prenočitve, med njimi je tudi Ekološka turistična kmetija Gradišnik. Na njej gospodarita Danilo in Martina Libnik, ki sta tradicionalno živinorejsko kmetijo preusmerila v ekološko in začela z razvojem dopolnilnih dejavnosti. Upravljata s 30 hektarji na nadmorski višini 800 metrov, 10 hektarjev obdelujeta, preostalo prekriva gozd. Tako kot večina koroških kmetij je tudi Gradišnikova v celku, zaokroženo kmetijsko zemljišče obdaja iglasti gozd.

Kaj ponujajo

Z intenzivno prirejo mleka sta končala sredi 90. let, ko sta se odločila za novo razvojno pot. Prva dopolnilna dejavnost na kmetiji je bila predelava in sušenje sadja domačih starih sort jabolk, hrušk in sliv. Pridružila sta se blagovni znamki Dobrote izpod Pece in Cesti mošta ter začela s prodajo izdelkov. Kmalu je Martina začela s peko kruha in drobnega peciva. Svoje izdelke sta sprva prodajala na stojnici v trgovini na Prevaljah, zdaj pa prodajata na urejeni tržnici na Prevaljah. Leta 2014 sta začela še s predelavo mleka in se odločila za pridobitev ekološkega certifikata, pred petimi leti pa svoja vrata kmetije odprla gostom. Postavila sta nov objekt, sofinanciran tudi iz evropskih sredstev, v katerem sta uredila kmečko sobo in dva apartmaja. Večinoma jih obiskujejo tuji gostje, ki jih navdušuje neokrnjena narava in gostoljubnost ter domača hrana. Radi sprejmejo družine z otroki, ki pri njih resnično doživijo utrip kmetije. Posebnost Gradišnikove kmetije je koroška cula z domačimi koroškimi dobrotami.

Načrti

Razpršitev dejavnosti na kmetiji je bila prava odločitev, saj imata oba delovno mesto na kmetiji. Danilo in Martina že 14 I S kmetije za Vas snujeta načrte za prihodnost. V kratkem bosta ponudbo popestrila z urejeno razgledno točko z veličastnim pogledom na Mežiško dolino. Uredila bosta spanje na seniku, povečala čebelnjak in poskrbela za dobro počutje živali v hlevu. Pri načrtih pa bosta upoštevala tudi mnenje naslednje generacije, ki bo nadaljevala z njunim delom.

Obrazložitev komisije

Ob prihodu na kmetijo Gradišnik, po nekaj kilometrov prevoženi gozdni cesti, se samo vprašaš: kako jim uspeva? Odgovor je kmalu znan: ljubezniv sprejem, toplina doma in občutek domačnosti je z roko v roki med zakoncema Libnik in njunimi štirimi otroci  stkalo gnezdece v katerem se gosti dobro počutijo. V mirnem in urejenem okolju, ob zvokih ptic in šumenju gozda, vključevanjem v kmečka in gospodinjska opravila,i odpravi na zahtevne in manj zahtevne pohode ali gorsko kolesarjenje in na kmetiji pridelani hrani je  to pravi raj za vsakega  novodobnega turista. Prav zato se na kmetijo Gradišnik obiskovalci radi vračajo. Še zlasti je priljubljena za družine saj se otroci svobodno igrajo  v varnem okolju in tudi naučijo speči svoj kruhek.

Dostopnost