V šolski kuhinji pripravljamo malice in kosila za učence.

Od 1. septembra 2023 velja sprememba. Cena šolske malice s 1. 9. 2023 znaša 1,10 evra. Brezplačno (subvencionirano) kosilo prejmejo učenci staršev v 4. dohodkovnem razredu.

Cena ostalih šolskih prehranskih obrokov se s 1. 9. 2023 zviša za 0,20 eur.

Pravila šolske prehrane je Svet zavoda Osnovne šole Adama Bohoriča Brestanica sprejel na  seji 30. 9. 2013 in so objavljena na spletni strani šole.

Vodja šolske prehrane je Natalija Salmič.

Po sklepu Sveta zavoda se opominjanje neplačnikov zaračuna 2 €.

Več o novem pravilniku o šolski prehrani si lahko preberete na spodnji povezavi: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6564

• MALICO je potrebno odjaviti en delovni dan prej do 10.00 ure.
• KOSILO je potrebno odjaviti do 8.00 ure tekočega dne.

Odjavo sporočitepreko spletnega obrazca, na povezavi: Odjava prehrane.

– Če obrok ni pravočasno odjavljen, se plača polna cena.
– Če je učenec odsoten od pouka zaradi sodelovanja pri različnih tekmovanjih in srečanjih v imenu šole,
obrok zanje odjavi šola (organizator dogodka, mentor ali razrednik).

(Samo v primeru nedelovanja spletne odjave, je možna odjava na telefon 031 360 211 ali 07 497 30 25.)

Vsi obroki so vsak dan sveže pripravljeni z veliko svežega sadja in zelenjave. Pripravljena so v skladu s Smernicami zdravega prehranjevanja v vzgojni-izobraževalnih zavodih Strokovnega sveta Republike Slovenije in Zakonom o šolski prehrani.

Olja praktično ne uporabljamo več, razen pri pripravi solat in nekaterih jedi, kajti jedi pripravljamo v konvekcijski pečici. Kruh vsebuje polnovredne vrste žit. Velikokrat kruh spečemo kar v lastni kuhinji. V šolske jedilnike vsak dan vključujemo sveže sadje in zelenjavo (čim bolj sezonsko). Čaji so nesladkani, sokovi so 100% sadnega izvora, tudi količina soli v jedeh je omejena. Enkrat na teden ponudimo enolončnico, poleg pa ponudimo v šoli pripravljeno pecivo. Trudimo se, da bi učencem ponudili vsaj eno ali dve topli malici na teden (polenta in mleko, mlečni zdrob, mlečni riž, makaronovo meso, mlečni močnik…). Na jedilnik vključujemo ribe, tako pri malici, kot pri kosilu. Večkrat letno pri oblikovanju jedilnika upoštevamo želje učencev.

Na naši šoli se zavedamo, da je poudarjanje zdrave prehrane pri mladih zelo pomembno. V naše jedilnike vključujemo veliko svežega sadja in zelenjave in se trudimo za raznovrstnost jedi.

Naša šola je vključena v projekt Šolska shema Evropske Unije, s katero zagotovimo brezplačni obrok sadje in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov vsaj enkrat tedensko, s tem spodbujamo uživanje lokalnih živil, ki imajo višjo hranilno vrednost, manj aditivov, barvil in konzervansov, več vitaminov in mineralov. Zaradi krajših prevoženih poti pušča manjši ogljični odtis,  na izgled so lahko manj privlačna, vendar so kakovostnejša in bolj okusna živila. S tem, ko kupujemo lokalno hrano, ohranjamo delovna mesta v slovenskem kmetijstvu in prispevamo k samooskrbi, skušamo okrepiti lokalne kmetovalce in si tako zagotoviti bolj zdravo hrano, ki je pridelana bližje našem domu.

Vsako leto obeležimo tudi Dan slovenske hrane in izvedemo Tradicionalni slovenski zajtrk, ki poteka vsak tretji petek v novembru. Vključuje lokalna živila: polnovredni kruh, maslo, mleko, med in jabolko. Poleg izvedbe zajtrka v tem obdobju potekajo različne promocijske in izobraževalne aktivnosti za učence, ki poglabljajo pomen tega projekta (izvedba tradicionalnega zajtrka, izvedba tradicionalnega kosila, kuharske delavnice, naravoslovni dnevi, vodene oddelčne skupnosti, izbirni predmeti).

Poseben poudarek bomo namenili zmanjšanju odpadne hrane. Obeležili bomo 29. september, mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani ter 24. april, ki velja za slovenski dan brez zavržene hrane.

V šolski kuhinji ločujemo organske odpadke, plastiko, pločevinke, tetrapak, papir in še mnogo drugega za lepši svet in boljši jutri.

(VIR:http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2012/programi/media/pdf/smernice/Smernice_zdravega_prehranjevanja.pdf)

Priporočila za zdravo prehranjevanje so pomembna tako za otroke in mladostnike kakor za odrasle. Vendar pa je zdrava prehrana za otroke in mladostnike še toliko pomembnejša, ker je odraščanje  obdobje intenzivnega fiziološkega, psihosocialnega in kognitivnega razvoja posameznika. Hkrati pa hrana v mladostniškem obdobju ne zadovoljuje le fizioloških potreb, ampak ima tudi psihološki pomen.

Energijsko in hranilno uravnotežena in specifičnim potrebam otrok in mladostnikov v  fazi rasti in razvoja prilagojena prehrana je eden najbolj pomembnih pozitivnih dejavnikov varovanja zdravja.

Prehranske navade

Nezdrave prehranjevalne navade, zlasti neprimerna izbira živil in neredna prehrana, lahko povzročijo slabše počutje in slabšo delovno storilnost, hkrati vplivajo na zmanjšano odpornost organizma in so dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni v poznejšem življenjskem obdobju.

Redno uživanje obrokov

Redno uživanje glavnih dnevnih obrokov je temelj zdrave prehrane.

V zdravi prehrani se priporoča uživanje od štirih do petih obrokov dnevno. Znano je, da pogosti in manjši dnevni obroki hrane znižajo vsebnost maščob v krvi in tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja ter ugodno vplivajo na raven glukoze v krvi in s tem na boljšo storilnost.

Pomen zajtrka

Še zlasti je pomemben zajtrk, ki lahko pri otrocih in mladostnikih pri prvih šolskih urah pomembno izboljša njihove kognitivne funkcije. Pri otrocih, ki niso zaužili zajtrka, se lahko delovna storilnost, tako telesne kakor duševne zmožnosti, v primerjavi z njihovimi vrstniki, ki so zajtrkovali, zmanjša za do 20 %.

Za zajtrk so najbolj primerna ogljiko hidratna živila, ki počasi in zmerno dvignejo raven glukoze v krvi. Možgani za svoje delovanje namreč nujno potrebujejo glukozo in dokazano je, da se ob normalnem dvigu glukoze v krvi izboljšajo spominske zmožnosti, reakcijski čas, pozornost in tudi aritmetične zmožnosti.

Živila, ki na ugoden način dvignejo glukozo v krvi, so predvsem različne vrste kruha iz polnovredne moke, različne žitne kaše in podobno. Če zajtrku dodamo še beljakovinsko živilo, se ugodni učinek pri reševanju kompleksnih mentalnih nalog še poveča, izboljša pa se tudi razpoloženje.

Dopoldanska malica predstavlja pri režimu prehrane, ki vključuje zajtrk, kosilo in večerjo, lahek premostitveni obrok med zajtrkom in kosilom. Malice naj bodo sestavljene pestro in naj se ne ponavljajo prepogosto, sestavni del malic naj bosta sadje in zelenjava.

Kosilo v slovenskem kulturnem prostoru predstavlja osrednji dnevni obrok, ki naj bo vedno sestavljen pestro iz vseh skupin živil. Živila iz skupine sadje in zelenjava so obvezni sestavni del kosila. Popoldanska malica poveča psihično in fizično zmožnost otrok in mladostnikov (podaljšano bivanje, osnovne in srednje šole s turnusnim urnikom). Priporočamo, da je sestavljena predvsem iz sadja ali zelenjave, mleka ali mlečnih izdelkov ter oreščkov in suhega sadja, z dodatkom živil iz (polnozrnatih) žitnih izdelkov.

Večerjo nudijo nekatere vzgojno-izobraževalne ustanove bivalnega tipa, kakor so dijaški domovi in zavodi za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

Večerja je lahko tudi obrok otrok in mladostnikov na organiziranih taborih, srečanjih, izobraževanjih izven sedeža šole. Večerja naj bo pestro sestavljen lahko prebavljiv obrok. Večerja naj bo postrežena načeloma do 19. ure, tako da prebava in presnova bistveno ne motita nočnega počitka. Izvajanje dobre ustne higiene, ki naj ji sledi, odločujoče vpliva na ohranitev zobnega zdravja. Poleg tega je treba poskrbeti tudi za ustaljen čas uživanja obrokov, relativno konstanten energijski in volumski obseg obrokov ter stalno kakovost obrokov.

ENERGIJSKE VREDNOSTI

Priporočeni dnevni energijski vnosi za posamezne starostne skupine otrok in mladostnikov so podlaga za postavitev priporočenih vrednosti za vnos hranil in količinskih normativov živil v obrokih hrane.

Dnevne energijske potrebe so razen osnovnih fizioloških potreb odvisne tudi od telesne dejavnosti in drugih zunanjih dejavnikov. Poleg tega je treba v obdobju rasti upoštevati tudi potrebe po energiji in hranilih za razvoj telesne mase. Če dolgoročno vnašamo s prehrano premalo ali preveč energije oziroma hranil, je lahko zdravje odraščajočih otrok in mladostnikov ogroženo.

Prehrana mora imeti uravnoteženo količino oziroma energijski delež hranil, ki so vir energije, nekatera pa tudi življenjskega pomena. Gre za razmerje med energijskimi deleži makrohranil (beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati) oziroma za količine posameznih hranil, ki omogočajo otrokom in mladostnikom normalno rast in razvoj ter polno storilnost in na podlagi raziskav in izkušenj varujejo pred prehransko pogojenimi zdravstvenimi težavami in obolenji.

Število dnevnih obrokov in časovna razporeditev obrokov preko dneva

Dnevno naj otroci in mladostniki dobijo tri glavne obroke (zajtrk, kosilo, večerja) ter dva premostitvena obroka (dopoldanska in popoldanska malica).

Glede na organiziranost prehrane v vrtcih in šolah naj se za uživanje malice nameni najmanj 15 minut, medtem ko naj se za uživanje kosila nameni najmanj 30 minut časa.

Čas telesne dejavnosti in čas obrokov morata biti načrtovana tako, da se telesna dejavnost (Športna vzgoja) načeloma ne izvaja dve uri po glavnem obroku, zagotovo pa ne vsaj eno uro po glavnem obroku (kosilu).

Priporočeni čas za posamezne obroke glede na redni čas pouka, dejavnosti oz. varstva je:

– zajtrk: 7 – 7.30 ure

– dopoldanska malica: 9.30 – 10. ure*

– kosilo: 12.30 -13. ure

– popoldanska malica: 15 -15.30 ure

– večerja: 18 – 19 ure

Pripravila: Natalija Salmič, org. šol. prehrane