Skoči na glavno vsebino

4. SLOVENSKI DAN BREZ ZAVRŽENE HRANE

24. april že četrto leto zapored zaznamuje dan, posvečen problematiki zavržene hrane. Glavni cilj aktivnosti, ki potekajo na ta dan, je posameznike spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja zavržene hrane. Predstavljene so tudi številne možnosti za uporabo živil, ki sicer pogosto ostanejo neporabljena.

Poudarek je na ozaveščanju o pomenu premišljenega načrtovanja nakupov. V okviru tega dne se odvijajo različne dejavnosti, namenjene preprečevanju izgube hrane in zmanjševanju odpadkov.

1) Bolj podrobno o zavrženi hrani

2) Nasveti za manj zavržene hrane

3) Delo učencev

 

Problematika zavržene hrane je zelo pereča

Zavržena hrana je eden večjih svetovnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Kljub temu, da zaradi lakote in podhranjenosti trpi okoli 700 milijonov ljudi, se na svetu zavrže približno 30 % pridelane hrane.

Povprečen Slovenec po podatkih Statističnega urada v enem letu zavrže okoli 72 kilogramov hrane. Največ odpadne hrane nastaja v gospodinjstvih, in sicer 47 %. Sledijo so gostinstvo in strežba hrane s 37 %, trgovina z živili z 9 % in proizvodnja hrane s 7 %.

Ozaveščanje s plakati

Letošnja kampanja ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane spodbuja, naj zbudimo svojo hranozavest ter s hrano ravnamo varčno. Ključni koraki za manj zavržene hrane so, da načrtujemo svoje obroke, kupujemo lokalno, trajnostno hrano in ostanke hrane uporabimo za pripravo novih jedi

VIR: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/4-slovenski-dan-brez-zavrzene-hrane/

 

KNJIŽICE: RECIKLIRANA KUHARIJA – RECEPTI

 https://www.boljsi-svet.si/hrana-ni-za-tjavendan/dan-brez-zavrzene-hrane/

https://www.lidl.si/l/sl/katalog/reciklirana-kuharija-2020/view/flyer/page/1

https://www.lidl.si/l/sl/katalog/reciklirana-kuharija-2021/view/flyer/page/1

https://www.lidl.si/l/sl/katalog/reciklirana-kuharija-2022/view/flyer/page/1

Related Images:

Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani

29. september

MEDNARODNI DAN OZAVEŠČANJA O IZGUBAH HRANE IN ODPADNI HRANI

IZOBRAZIMO SE O ROKIH UPORABE
Primer (Rok uporabe)KAKO ZMANJŠATI KOLIČINO ODPADNE HRANE

PREDLOGI SMOTRNEGA NAKUPOVANJA

9 NAMIGOV PROTI ODPADNI HRANI
Primeri (1, 2 ,3)

23 priporočil za zmanjševanje odpadne hrane

 

Pomen tega dne:

Generalna skupščina Združenih narodov je 29. september razglasila za mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Obeleževanje tega dne je pomembno za ozaveščanje o razsežnosti težave in morebitnih rešitvah na vseh ravneh.

V EU se vsako leto zavrže skoraj 59 milijonov ton hrane (131 kg na prebivalca), katere tržna vrednost je ocenjena na 132 milijard evrov. Več kot polovica odpadne hrane (53 %) se zavrže v gospodinjstvih, sledita pa sektorja predelave in proizvodnje (20 %). Da bi pospešili prizadevanja EU na tem področju, Evropska komisija predlaga, naj države članice do leta 2030 za 10 % zmanjšajo količino odpadne hrane v predelavi in proizvodnji ter za 30 % (na prebivalca) skupaj v maloprodaji in potrošnji (restavracije, prehrambene storitve in gospodinjstva).

 

V okviru organizirane šolske prehrane dajemo posebno pozornost odgovornemu odnosu do hrane. Na naši šoli bomo vse dni v letu posebej pa še ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani posvetili posebno pozornost.

  • Ozaveščanje učencev o pomenu dneva za zmanjšanje izgub hrane (pouk, ODS, interesne dejavnosti, izbirni predmeti…):
  • 9 NAMIGOV ZA MANJ ODPADNE HRANE
  • MANJŠE PORCIJE
  • POJEM VSE, KAR VZAMEM
  • PLANIRAJ JEDILNIK TUDI DOMA
  • KUPUJEMO PAMETNO Z NAKUPOVALNIM LISTKOM, primer
  • KUPOVANJE »Ni vse dobro, kar se lepo«
  • POGLEJ ROK TRAJANJA
  • KOMPOSTIRAJ
  • DONIRAJ
  • Kultura prehranjevanja pri uživanju šolskih obrokov.
  • Spodbujanje pri šolskih obrokih, da vzamejo toliko hrane, kolikor je pojedo.
  • Spodbujanje učencev, da pojedo šolske obroke brez zavržkov.
  • Spremljanje količine odpadne hrane v šolski kuhinji.
  • Pogovori z učenci o sestavi šolskih jedilnikov in njihova mnenja (gospodinjstvo, SPH) – sodelovanje pri sestavi šolskih jedilnikov.
  • Ozaveščanje na spletni strani šoli.
  • Promocijski in izobraževalni plakati za šolskih hodnikih.
  • Koristne povezave.

Zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane je bistveno za prehod na trajnostne prehranske sisteme. Z ukrepi za preprečevanje odpadne hrane se borimo tudi proti podnebnim spremembam, zagotavljamo več hranljivih živil za prehrano ljudi ter privarčujemo denar podjetjem in gospodinjstvom. Skupaj smo torej odgovorni za to, da zmanjšamo odpadno hrano na ravni potrošnikov. Vključiti je treba akterje na vseh ravneh: vlade, kmete in živilska podjetja, nevladne organizacije, raziskovalne in akademske institucije ter potrošnike.

KORISTNE POVEZAVE:

https://www.nasasuperhrana.si/clanek/raje-kot-v-smeti-pretvorimo-v-nove-jedi/

https://www.nasasuperhrana.si/clanek/kako-ohranimo-sadje-in-zelenjavo-sveze-daljsi-cas/

VIR: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/mednarodni-dan-ozavescanja-o-izgubah-hrane-in-odpadni-hrani-2023/

SLIKA VIR: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/mednarodni-dan-ozavescanja-o-izgubah-hrane-in-odpadni-hrani-2023/

Related Images:

20. maj – Svetovni dan čebel

Slovenija je v okviru Organizacije Združenih narodov (OZN) predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. Po treh letih mednarodnih prizadevanj so države članice Združenih narodov 20. decembra 2017 soglasno potrdile predlog Slovenije in tako je 20. maj razglašen za svetovni dan čebel.

 

 

 

BREZ ČEBEL NI ŽIVLJENJA!

 

Za svet brez lakote:

  • vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja;
  • čebelji pridelki so bogat vir nujno potrebnih hranil.

Za trajnostno kmetijstvo in delovna mesta:

  • z opraševanjem povečujejo kmetijsko pridelavo ter pestrost in raznolikost na naših njivah in krožnikih;
  • milijonom ljudi zagotavljajo delovna mesta in so pomemben vir prihodkov za kmete.

Za ohranjanje okolja:

  • skrbijo za biotsko raznovrstnost v naravi in pozitivno vplivajo na celoten ekosistem; so dober pokazatelj stanja okolja.

 

 

VIR IN VEČ NA: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/svetovni-dan-cebel/

https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=197#section-1

 

              

Related Images:

Slovenski dan brez zavržene hrane – 24. april

Slovenski dan brez zavržene hrane – 24. april 2023

 

Vlada Republike Slovenije je prejšnji teden (13. 4. 2023) na svoji 45. redni seji sprejela Sklep o razglasitvi slovenskega dne brez zavržene hrane. Za slovenski dan brez zavržene hrane je razglašen 24. april.

Izgube hrane in odpadna hrana ogrožajo trajnost naših prehranskih sistemov. Ko hrano izgubimo ali zavržemo, gredo v nič tudi vsi viri, ki smo jih uporabili za njeno proizvodnjo: voda, zemljišče, energija, delovna sila in kapital. Izgube hrane in odpadna hrana lahko tudi negativno vplivajo na prehransko varnost in razpoložljivost hrane ter prispevajo k zvišanju cen hrane.

Republika Slovenija je skupaj z državami članicami Evropske unije zavezana k doseganju  trajnostnih razvojnih ciljev (angleško: Sustainable Development Goals – SDG) Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, med katerimi je tudi SDG 12.3, katerega cilj je »do leta 2030 na svetovni ravni prepoloviti količino zavržene hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka.

 

Naši prehranski sistemi so lahko odporni le, če so trajnostni. Zato si moramo prizadevati za sprejetje celostnih pristopov, s katerimi bi zmanjšali izgube hrane in odpadno hrano. Ukrepati je treba tako na lokalni, nacionalni in globalni ravni,  da bi kar najbolj izkoristili hrano, ki jo proizvedemo. 

 

 

 

 

 

SLIKA VIR: https://www.google.com/search?q=DAN+BREZ+ZAVR%C5%BDENE+HRANE+PLAKAT&tbm=isch&ved=2ahUKEwjvlcO2mbjAhXwh_0HHT90DQ4Q2cCegQIABAA&oq=DAN+BREZ+ZAVR%C5%BDENE+HRANE+PLAKAT&gs_lcp=CgNpbWcQAzoECCMQJzoHCAAQGBCABFCJB1ifE2COFGgAcAB4AIABRogBkASSAQE4mAEAoAEBqgELZ3dzLXdpei1pbWfAAQE&sclient=img&ei=4QxBZK-hMvCP9u8Pv-i1cA&bih=1102&biw=2100#imgrc=nir3krGBirNTiM

Related Images:

Zakaj izbrati slovenske ribe in kje dobimo sveže?

Ribe imajo po mnenju prehranskih strokovnjakov izredno pomembno mesto v prehrani, saj slovijo po izredno ugodni hranilni sestavi in so bogat vir visokovrednih beljakovin, vitaminov in mineralov. Zaradi specifičnega mesa z malo vezivnega tkiva predstavljajo kakovosten in uravnotežen obrok, njihovo uživanje pa je še posebej priporočljivo v kombinaciji z zelenjavo. Ribe izstopajo tudi z vidika vsebnosti esencialnih omega-3 maščobnih kislin, ki so med drugim izrednega pomena za zdravje srca.

Nasveti glede uživanja rib

Prehranski strokovnjaki priporočajo uživanje rib enkrat do dvakrat tedensko. Zlasti manjše ribe je priporočljivo zaužiti s kostmi vred, saj so tako bogat vir vitamina D, kalcija in fosforja. Morske ribe so med drugim dragocene tudi zaradi visokih vrednosti joda in selena. Količina maščob v ribah je različna glede na vrsto rib, zato v prehrani poskrbite za raznoliko izbiro sladkovodnih in morskih rib. Ribe je priporočljivo uživati predvsem kot zamenjavo za rdeče meso in mesne izdelke.

VIR in več na: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/zakaj-izbrati-slovenske-ribe-in-kje-dobimo-sveze

Related Images:

16. oktober 2022 – Svetovni dan hrane

16. oktober 2022 – Svetovni dan hrane: več bi morali storiti za večjo dostopnost in prepoznavnost zdravih prehranskih izbir

»Nihče naj ne ostane lačen«

 Vsako leto 16. oktobra po vsem svetu obeležujemo dan hrane. Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) ob letošnjem svetovnem dnevu hrane izpostavlja nepredvidljive dogodke, ki vplivajo na svetovno prehransko varnost s sloganom »Nihče naj ne ostane lačen« (»Leave NO ONE behind«). Priča smo pojavu epidemije zaradi koronavirusa SARS-CoV-2, migracijam, podnebnim spremembam, vojaški agresiji v neposredni bližini, zvišanju cen energentov, hrane itd., opažamo pa tudi, da se je geopolitični položaj EU, za katerega so že več let značilne nestabilne razmere v sosednjih regijah Evrope ter zapleteno in zahtevno okolje, močno spremenil. Naša naloga je, da zgradimo trajnostni svet, v katerem ima vsakdo in povsod dostop do energijsko in hranilno primerne hrane. Danes se proizvede dovolj hrane, da se nahranijo vsi na planetu. Težava je dostop in razpoložljivost hrane, ki ju vedno bolj ovirajo zgoraj našteti izzivi.

Related Images:

Dostopnost